Zjutraj smo pohiteli iz Mexico Citiya, preden bi nam pajek odpeljal avto. Boštjan je bil danes voznik in se je kar izkazal, saj je promet po mestu res nemogoč - edino pravilo je da ni pravil :).
Fantje so bili že zelo nestrpni in v dobrih 3h urah smo se mimo Teluce pripeljali v bolj gorato in z borovci poraščeno pokrajino. Za seboj smo pustili rjavo pokrovko smoga velikega mesta in vsi smo kar lažje zadihali. Med vožnjo po ovinkasti cesti smo naleteli na policaje, ki so opozarjali, da moramo zmanjšati hitrost zaradi metuljev monarhov, ki vsako zimo priletijo sem iz Kanade. V Valle de Bravo smo brez težav našli ''paragliding center'', kjer smo se kar takoj zmenili za prevoz na prvi štart La Torre. Štart bi lahko bil malo večji :) in jaz sem imela kar nekj težav preden sem se spravila v zrak. Primož je seveda štartal prvi, Damjan pa se je žrtvoval, da bo šel zadnji in varno spravil v zrak mene, Slavko in Boštjana. Samo letenje je bilo lepo, panoramsko, večerno :)
Jutri zjutraj smo zmenjeni, da nas peljejo na El Penon - za katerega pravijo, da je bolj zahteven kar se letenja tiče, štart pa je bolj prostoren :)
Zvecer smo spet občudovali verne Mehičane, ki so v dooolgi procesiji nosili Gvadelupsko Marijo po ulicah mesta do glavne katedrale. Spremljali so jih ognjemeti. Za zaključek dneva smo si privoščili obilno večerjo blizu obale jezera z zelo pikantno predjedjo, da smo se znebili vseh bacilov. Tudi corona ni manjkala.
2 komentarja:
lepo vidim, da uživate, kar tko naprej. Doma je vseme bolj kislo, tko, da mamo dost cajta gledat vaš blog. Ti sam piš. kakšna fotka več bi bla pa tud bobrodošla.
Čestitke Boštjanu za vožnjo ter vsem za letenje. Pri nas se že slišijo opice iz gozda, ko je ves čas dež na dež. Lepo se imejte ter zdravo!
Objavite komentar